Stran 5 od 10

FS Leščeček priredila 11. večer folklore

»OČA, GNESDEN JE FSE DRGAČIK«

Že enajsto leto zapored smo člani Folklorne skupine Leščeček zadnjo soboto v novembru napolnili kulturni dom v Veržeju in naši zvesti publiki predstavili svoje celoletno delo na 11. Večeru folklore, ki smo ga letos poimenovali: »Oča, gnesden je fse drgačik«. Na odru smo predstavili preplet časa med očetom in hčerko. Z očetovimi spomini smo se vrnili v čas po prvi svetovni vojni, v čas njegove mladosti, ko mladi niso imeli veliko možnosti za druženje – le ob delu in večjih praznovanjih, ki pa jih ni bilo veliko. So pa vseeno znali izkoristiti to, kar jim je bilo dano!  Življenje, ki ga je po drugi svetovni vojni živela hči Lizika, pa se je tudi na podeželju začelo korenito spreminjati. Družabno življenje so popestrili številni dogodki in plesi, kjer so se mladi radi družili.

 Med prepletom časa med očetom in hčerko smo na koncu prišli do resnice –  mladost je v vsakem časovnem obdobju – norost. Pa naj še tako nedolžno gledamo na preteklost, mladi so se vedno znašli in našli – čas za druženje, ples, pesem … in ljubezen!
Leščečki smo se na odru predstavili s postavitvami »Stara polka«,  »Česanje perja«, »V Hedžekovi dvorani« in »To ti pravim ljuba žena«, katerih avtor je naš umetniški vodja Marko Rus. Zapeli so tudi člani Vokalne skupine Leščeček, program pa so še dodatno popestrili gostje iz Folklorne skupine Podkev, Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu in družina Zagmajster iz Bizeljskega.

Tudi letos smo naše delo predstavili na ponovitvi koncerta v Ljutomeru.

Jasmina Lubi

Leščečki iz državnega srečanja v Žalcu prinesli zlato priznanje s pohvalo za glasbeno izvedbo

Sicer precej meglena sobota, 21. oktobra, se je v trenutku, ko smo spet oblekli vijolične majice ter zelene jopice, hitro razjasnila. V Veržeju smo naložili vse potrebno za večerni nastop ter se odpravili proti Žalcu. Čakal nas je namreč nastop na drugem delu državnega srečanja odraslih folklornih skupin.

Kot smo tega že vajeni, je treba pred vsakim nastopom najprej opraviti generalko, zatem pa je na vrsti likanje srajc, čiščenje čevljev, friziranje, upevanje ter zadnji napotki za nastop. V rednem delu se je predstavilo 8 folklornih skupin iz cele Slovenije, prav vsaka pa se je izkazala ter prikazala atraktivne postavitve. Leščečki smo bili na vrsti zadnji v rednem delu. Predstavili smo se s spletom V Hedžekovi dvorani, katere avtor je umetniški vodja skupine Marko Rus. S postavitvijo smo se vrnili v čas po 2. sv. vojni, ko so tudi na podeželje prodrli sodobnejši inštrumenti, viže in pesmi. Spremenila se je tudi oblačilna podoba, kar je bilo videti predvsem pri mladih. Družabno življenje so zaznamovali številni dogodki, kjer so se mladi družili ob številnih godcih in njihovi glasbi. Občasno so na plese, ki so jih prirejali v dvoranah prihajale tudi glasbene skupine od drugod in povečini v sodobnejših sestavih. Enega izmed takšnih dogodkov smo Leščečki prikazali z letošnjo postavitvijo. Ob glasnem spodbujanju iz dvorane, ubranem petju naših solistov, usklajenim korakom fokstrota plesalcev, predvsem pa izvrstnem igranju naših glasbenikov, je naš nastop minil, kot bi mignil, občinstvo pa nas je nagradilo z bučnim aplavzom.  Še bolj veseli in ponosni pa smo bili, ko nam je strokovna komisija namenila Zlato plaketo s pohvalo za glasbeno izvedbo. Še en dokaz, da brez glasbe ni plesa. Leščečki iskreno čestitamo tudi vsem ostalim uvrščenim skupinam ter prejemnikom zlatih plaket.

Po prijetni soboti v Žalcu pa so naše misli že usmerjene naprej proti novim izzivom, ki jih bo prinesla letošnja folklorna sezona.

Darja Rus

Folklorna skupina Leščeček gostovala v Beli krajini

Leščečki smo se v četrtek, 24. avgusta v zgodnjih jutranjih urah odpravili na naše letošnje gostovanje. Tokrat je bil naš cilj prečudovit del Slovenije, nam še dokaj neznan. Dežela majskega jurjevanja in vigredi, lanenega platna, čebelarstva, razgibane pokrajine ter dobrih ljudi. Bela krajina.
Pot nas je zgodaj dopoldne naprej vodila do Podčetrtka vse do Jelenovega grebena, kjer smo se naužili sonca med hribi ter se pobližje spoznali z jeleni in jih tudi nahranili. Sledil je ogled pivovarne domačije Haler, kjer smo degustirali dve vrsti piva, prijetno senco na terasi pa smo izkoristili tudi za okrepčilo z malico, ki smo jo prinesli zraven. Spet polne energije in v dobrem vzdušju nas je pot naprej vodila v majhno vasico na Bizeljskem, Orešje. Ustavili smo se pri družini Zagmaister, v Hiši pesmi in vina. Ob degustacijah njihove žlahtne kapljice in prečudovitih odpetih pesmih smo skoraj pozabili na čas in se s težkim srcem poslovili. Mogoče pa se spet hitro srečamo.
Naša naslednja destinacija je bil kamp Podzemelj ob neokrnjeni naravi reke Kolpe, ki je bil naš dom vse do nedelje. Prijetna narava in sproščeno okolje kar kličeta pa lenarjenju. Pa vendar je treba tudi kaj postoriti, da lahko potem počivaš. Petkovo sočno dopoldne smo izkoristili za vajo za sobotni nastop, se zatem dodobra okrepčali s prleškimi dobrotami za zajtrk ter se opoldne odpravili na rafting po reki Kolpi. Sicer precej mirna Kolpa nam je na začetku povzročala nemalo preglavic, saj je bilo potrebno kar pošteno veslati in ujeti ritem. Pa vendar se je štiriurno potovanje proti ciljni postaji izkazalo za nepopisno izkušnjo. Se vsekakor še vrnemo!
Kar naenkrat je bila tu sobota in z njo naš nastop na 23. Semiški ohceti. Že sredi dneva smo se odpravili proti Semiču, razpakirali noše, opravili vajo ter se odpravili raziskovat tega čudovitega mesteca. Ozke ulice so ob postavljenih stojnicah in nastopih raznih skupin zaživele in dajale vtis domačnosti. Ura se je kaj hitro prevesila v pozno popoldan in treba se je bilo pripraviti na nastop. V povorki, na čelu katere je bila semiška pihalna godba z mažoretkami, smo se sprehodili po ulicah Semiča in pozdravili domačine. Leščečki smo se na glavnem odru predstavili s spletom Kak je hlopec deklo süka ter tako pokazali belokranjcem pristno prleško delavsko dušo. Po končanem programu se je ob zvokih ansambla Ognjeni muzikanti razživela prava veselica. Pa naj bomo še tako utrujeni, za ples se vedno najde energije.
Nedeljsko jutro je pomenilo pakiranje in pospravljanje naših začasnih domov ter odhod proti Prlekiji. Še malce prekrokani in že praznih želodcev se na hitro še ustavimo v Celju na kosilu, potem pa strumno domov. Z zanesljivo vožnjo našega šoferja smo pozno popoldne prispeli v Veržej. Kot še vsakič do sedaj, ko se je končalo potovanje, je vsak izmed nas premagoval cmok v grlu in si v glavi vrtel slike vsega, kar smo na tem gostovanju skupaj doživeli. Pa nič hudega, saj bomo počasi spet skupaj. Kmalu se začne nova delovna sezona, nas pa čaka že kar nekaj obveznosti. Se že veselimo!
Darja Rus

« Starejše objave Novejše objave »