Avtorica fotografij: Sara Vinkovič
Kategorija: slike (Stran 1 od 4)
V soboto, 14. aprila 2018, je v Kulturni dvorani Janeza Ferenca v Veržeju potekala sklepna prireditev aktivnosti Plavček slavček, ki je del projekta »Plavčkova dežela«, sofinanciranega iz 2. Javnega razpisa LAS Prlekija. Nosilec aktivnosti je bilo Kulturno društvo »Slavko Osterc« Veržej, ki je v sodelovanju z izvajalcem Zavodom Mali vüčejok Veržej uspešno izpeljal koncert z naslovom »Ko so fantje proti vasi šli«. Sam dogodek je združil preko 50 ljubiteljev slovenske ljudske pesmi, kateri so obiskovalcem prireditve predstavili pesmi, ki so se nekoč prepevale ob vasovanju. Poleg domačinov Moške vokalne skupine in Vokalne skupine Leščeček, so zapele tudi Pevke ljudskih pesmi »Soside« iz Male Nedelje, Pevke ljudskih pesmi iz Vučje vasi in Vokalna skupina Banovci. Skupaj z moderatorjem programa Markom Rusom in mladim etnologom Tadejem Murkovičem smo tako obujali stare prigode vasovanja, spoznavali kako so se fantje združevali v fantovske skupnosti, kakšne kazni in preizkusi so čakali tiste, ki so vasovali v sosednji vasi, ipd. Nastopajoči so se ob tej priložnosti predstavili tudi v moškem projektnem sestavu pod mentorstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak , ženskem projektnem sestavu pod mentorstvom Mateje Žalik Rus in godčevskem projektnem sestavu s Tadejem Murkovičem na čelu. Po zbiranju gradiva o vasovanju na terenu in izvedbi izobraževalnega dogodka »Plavček slavček«, ki je potekalo v zimskih mesecih, smo s sobotnim koncertom tako uspešno zaokrožili projektno aktivnost in okrepili prijateljske vezi med starejšimi in mlajšimi izvajalci ter poustvarjalci ljudskih pesmi, ki delujejo na območju Prlekije.
Mateja Žalik Rus, Zavod Mali vüčejok Veržej
Leščečki smo se v četrtek, 24. avgusta v zgodnjih jutranjih urah odpravili na naše letošnje gostovanje. Tokrat je bil naš cilj prečudovit del Slovenije, nam še dokaj neznan. Dežela majskega jurjevanja in vigredi, lanenega platna, čebelarstva, razgibane pokrajine ter dobrih ljudi. Bela krajina.
Pot nas je zgodaj dopoldne naprej vodila do Podčetrtka vse do Jelenovega grebena, kjer smo se naužili sonca med hribi ter se pobližje spoznali z jeleni in jih tudi nahranili. Sledil je ogled pivovarne domačije Haler, kjer smo degustirali dve vrsti piva, prijetno senco na terasi pa smo izkoristili tudi za okrepčilo z malico, ki smo jo prinesli zraven. Spet polne energije in v dobrem vzdušju nas je pot naprej vodila v majhno vasico na Bizeljskem, Orešje. Ustavili smo se pri družini Zagmaister, v Hiši pesmi in vina. Ob degustacijah njihove žlahtne kapljice in prečudovitih odpetih pesmih smo skoraj pozabili na čas in se s težkim srcem poslovili. Mogoče pa se spet hitro srečamo.
Naša naslednja destinacija je bil kamp Podzemelj ob neokrnjeni naravi reke Kolpe, ki je bil naš dom vse do nedelje. Prijetna narava in sproščeno okolje kar kličeta pa lenarjenju. Pa vendar je treba tudi kaj postoriti, da lahko potem počivaš. Petkovo sočno dopoldne smo izkoristili za vajo za sobotni nastop, se zatem dodobra okrepčali s prleškimi dobrotami za zajtrk ter se opoldne odpravili na rafting po reki Kolpi. Sicer precej mirna Kolpa nam je na začetku povzročala nemalo preglavic, saj je bilo potrebno kar pošteno veslati in ujeti ritem. Pa vendar se je štiriurno potovanje proti ciljni postaji izkazalo za nepopisno izkušnjo. Se vsekakor še vrnemo!
Kar naenkrat je bila tu sobota in z njo naš nastop na 23. Semiški ohceti. Že sredi dneva smo se odpravili proti Semiču, razpakirali noše, opravili vajo ter se odpravili raziskovat tega čudovitega mesteca. Ozke ulice so ob postavljenih stojnicah in nastopih raznih skupin zaživele in dajale vtis domačnosti. Ura se je kaj hitro prevesila v pozno popoldan in treba se je bilo pripraviti na nastop. V povorki, na čelu katere je bila semiška pihalna godba z mažoretkami, smo se sprehodili po ulicah Semiča in pozdravili domačine. Leščečki smo se na glavnem odru predstavili s spletom Kak je hlopec deklo süka ter tako pokazali belokranjcem pristno prleško delavsko dušo. Po končanem programu se je ob zvokih ansambla Ognjeni muzikanti razživela prava veselica. Pa naj bomo še tako utrujeni, za ples se vedno najde energije.
Nedeljsko jutro je pomenilo pakiranje in pospravljanje naših začasnih domov ter odhod proti Prlekiji. Še malce prekrokani in že praznih želodcev se na hitro še ustavimo v Celju na kosilu, potem pa strumno domov. Z zanesljivo vožnjo našega šoferja smo pozno popoldne prispeli v Veržej. Kot še vsakič do sedaj, ko se je končalo potovanje, je vsak izmed nas premagoval cmok v grlu in si v glavi vrtel slike vsega, kar smo na tem gostovanju skupaj doživeli. Pa nič hudega, saj bomo počasi spet skupaj. Kmalu se začne nova delovna sezona, nas pa čaka že kar nekaj obveznosti. Se že veselimo!
Darja Rus
