Ljubiteljska kulturna dejavnost ima v Veržeju dolgoletno tradicijo. Kulturna tradicija pa je izjemnega pomena za identiteto naroda. Tako so ugotavljali Veržejci že davnega leta 1890, ko so z namenom, da bi zadržali širjenje nemškega jezika in nemške kulture v tedanjem trgu Veržej ustanovili Bralno društvo. Z branjem slovenskih knjig so želeli ohraniti rabo slovenskega jezika. Pobudnik ustanovitve Bralnega društva v Veržeju je bil takratni župnik v Veržeju, Lovro Janžekovič. Pri ustanovitvi društva pa so veliko pomagali tudi veržejski kmetje: Anton Puščenjak, Franc Kralj, Ivan Koroša, Franc Gaberc, Alojz Gaberc in Alojz Sterniša. Ob ustanovitvi Bralnega društva v Veržeju sta bila posajena dva kostanja – vsak na eni strani Marijinega kipa, ki v Veržeju stojita še danes. Prvi vodja Bralnega društva je bil Lovro Janžekovič, ki je to poslanstvo opravljal do leta 1895, ko je mesto predsednika društva prevzel Vinko Vauda, leta 1908 pa Ferdinand Šprager. Delo društva se je sčasoma razmahnilo s pevsko in dramsko sekcijo. Leta 1922 je vodstvo Bralnega društva prevzel Franjo Kozar in ga vodil vse do druge svetovne vojne leta 1941. Poleg predsedovanja društvu je vodil vse sekcije, ki so v okviru društva delovale: knjižnica, glasbena sekcija in dramska sekcija. Bralno društvo je s svojim delom popolnoma prenehalo ob vdoru okupatorja v takratno Jugoslavijo. Po letu 1945 pa je Franjo Kozar ponovno zbral okoli sebe vse Veržejce, ki so pred vojno delovali v okviru Bralnega društva, k delu pa je pritegnil tudi mlajši rod. Po končani drugi svetovni vojni so tako obstajale naslednje sekcije: knjižnica, glasbena sekcija (pevski zbor, tamburaški orkester, folklorna skupina, vokalno instrumentalni ansambli), dramska sekcija in kino sekcija.

Glede na kulturno prosvetno dejavnost, ki se je odvijala v Veržeju po drugi svetovni vojni, izhaja, da je današnje Kulturno društvo »Slavko Osterc« naslednik nekdanjega Bralnega društva. Na osnovi dokumentacije, ki je bila dostopna naj bi se današnje kulturno društvo od leta 1890 do 1941 omenjalo kot Bralno društvo Veržej, od leta 1945 do 1951 so vse dejavnosti potekale pod okriljem Prosvetnega odseka OF Veržej (čeprav se ta naziv nikjer ne omenja). Prvi dokumenti, iz katerih je razvidno ime društva, so vabila iz leta 1952, na katerih je pečat društva z naslovom »Izobraževalno-prosvetno društvo Veržej«. To ime se pojavlja vse do leta 1952. Na dokumentih iz leta 1956 se pojavlja ime Prosvetno društvo Veržej. Prosvetno društvo Veržej se je leta 1976 preimenovalo v Kulturno društvo »Slavko Osterc« Veržej. Ime je dobilo po rojaku, skladatelju Slavku Ostercu.

Predsedniki Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej od ustanovitve do danes

Franjo Kozar (od leta 1923 do 1941 predsednik Bralnega društva) in nato vse do leta 1958 kulturnega društva, nato so sledili Drago Ferenc, Franc Galunder, Angelca Fras, Franjo Kapun, Erik Mohorko, Ema Tibaut, Marijan Belovič, Vanda Novak, Janez Ferenc in Damjana Ferenc.